Diatonic strings Duo
Kaj imata po novem skupnega violina in diatonična harmonika?
Album "Ragbag", za katerim
stojita violinist Rok Kleva Ivančič, sicer član istrske zasedbe Vruja ter harmonikar Manuel
Šavron, ki sta svoje moči združila v formacijo Diatonic Strings Duo. Naveza ni od včeraj, pač
pa deluje že od leta 2006.
Kar početa glasbenika je nenavadno spreobrnjen ali recimo kar prekopicnjen rezultat
eksperimentiranja, ki se nanaša na novo nastalo jazzovsko variacijo tradicionalnega melosa,
kot ga pooseblja album "Ragbag". Album deluje namreč neobičajno in nenavadno, v tem pa
navdušuje. Pravzaprav ščemi in zbada v uho pa ravno pravšnji način. Pravšnje draži in
zaposluje. V dobrem polurnem naboru skladb sta oba glasbenika sestavila fascinanten
glasbeni mozaik. Ta črpa iz pridobitev tradicionalnega ljudskega melosa, ki se razteza od
severa proti jugu Evrope. Od švedske, bretonske, pa vse do makedonske ljudske glasbene
zapuščine. Seveda v tem nista zaobšla niti slovenske glasbene dediščine (Pomurje, Istra).
Glasba nosi izrazito jazzovsko komponento, ki vdihuje »vhodni« tradiciji »izhodno«
aktualnost, obenem pa je silno pomemben element, ki je ponovno učinkovito edinstveno
»spreobrnil« že dobro prepoznane glasbene točke. Le-te so namreč samo na Slovenskem v
preteklosti doživele prenekatero aranžersko prilagoditev in variacijo. In Diatonic Strings Duo
počenja to znova neobičajno, kar je garant nenehne privlačnosti albuma "Ragbag".
Dopolnjevanje obeh glasbenikov na njem je izredno. Kemija funkcionira popolno. Čuti se, da
že dolgo igrata skupaj in da se odlično poznata ter zaznavata. Drug na drugega se v pletežu
igre skorajda brezhibno navezujta in v harmoniziranju ustvarjata svojevrsten zvočni kontrast
violine in diatonične harmonike.
"Ragbag" je vseskozi zabavna pisanica glasbe sveta, etna, folka, močno obtežena s
komponento jazza, kjer glasbenikoma nikakor ne primanjkuje šegave navdahnjenosti pri
implantaciji mnogoterih vložkov improvizacije. Učinkovito razblinja vso predvidljivo fiksnost
in rigidnost stereotipov ter skozi raziskovalno svobodoljubnost ustvarjalnega žara poslušalca
vodi k odkrivanju še neodkritega sveta, ki ga zastopa ta izredno smela in posrečena vez
edinstvenega dialoga diatonične harmonike in violine.
Aleš Podbrežnik
"Diatonic string Duo" na Facebook-u
Solo
Pot, ki jo je diatonična harmonika začrtala v zadnjih treh desetletjih, se nepretrgoma in vztrajno vije
strmo navzgor: razvoj samega glasbila, njegovega repertoarja in šolstva je občutno spremenil
pogled, ki ga je širše poslušalstvo imelo dotlej na to glasbilo. Res ostaja diatonična harmonika
danes še vedno najbolj prisotna na področju narodne in narodnozabavne glasbe, vendar bo
zgoščenka Manuela Šavrona morebiti prepričala tudi najbolj zagnane skeptike, da lahko nanjo
preigravamo tudi zahtevnejše skladbe, ki ne sodijo v tradicionalni repertoar polk in valčkov.
Na pobudo prof. Zorana Lupinca, pionirja diatonične harmonike v našem širšem kulturnem
prostoru, in hvala izdelovalski spretnosti in poslušnosti mojstrov-obrtnikov podjetja Beltuna iz
Castelfidarda je pred par leti zagledal luč povsem nov model diatonične harmonike, na katero je
dejansko mogoče izvajati različne glasbene zvrsti. K temu pripomoreta predvsem bistveni novosti:
prisotnost več registrov v obeh manualih (torej širša timbrična paleta) in uvedba posebnega registra
v basih, ki izključi terce pri harmonijah akordov; ravno ta tehnična značilnost omogoča igranje v
molovih tonalitetah, medtem ko sočasno pritiskanje več gumbov nudi izvajalcu možnost
sestavljanja neobičajnih akordov oziroma harmonij.
Da se torej lahko zapostavljena frajtonarca oplemeniti in osvobodi svojega stereotipiranega naziva
»ljudskega glasbila«, to nam jasno dokazuje Manuel Šavron, ki s svojimi svežimi solističnimi
posnetki mojstrsko prehaja od francoskega musetta do Frosinijevih variacij na Beneški karneval, od
italijanske izvirne glasbe za klavirsko harmoniko do obdelav ruskih in madžarskih melodij; vse to
ne da bi prezrl kakovostnih slovenskih narodnozabavnih viž. Mladi istrski harmonikar se torej
podaja med različne svetove (odtod naslov plošče Between Worlds) in se z novim glasbilom
namenoma oddaljuje od tradicije (odtod podnaslov A Diatonic Getaway). Prvič v naših krajih je
torej na voljo homogeno sestavljen album, na katerem se diatonična harmonika solistično
spoprijema s še tako različnimi glasbenimi zvrstmi. V širokopoteznosti glasbenega projekta in v
odličnih Šavronovih interpretacijah tiči veljavnost tega izvirnega diskografskega izdelka, ki
poslušalca z izbranimi, a hkrati dopadljivimi skladbami (po)pelje po različnih glasbah dobrega dela
Evrope.
Aleksi Jercog
Manuel Šavron na Facebook-u
|