Diatonic strings Duo

Kaj imata po novem skupnega violina in diatonična harmonika?

Album "Ragbag", za katerim stojita violinist Rok Kleva Ivančič, sicer član istrske zasedbe Vruja ter harmonikar Manuel Šavron, ki sta svoje moči združila v formacijo Diatonic Strings Duo. Naveza ni od včeraj, pač pa deluje že od leta 2006.

Kar početa glasbenika je nenavadno spreobrnjen ali recimo kar prekopicnjen rezultat eksperimentiranja, ki se nanaša na novo nastalo jazzovsko variacijo tradicionalnega melosa, kot ga pooseblja album "Ragbag". Album deluje namreč neobičajno in nenavadno, v tem pa navdušuje. Pravzaprav ščemi in zbada v uho pa ravno pravšnji način. Pravšnje draži in zaposluje. V dobrem polurnem naboru skladb sta oba glasbenika sestavila fascinanten glasbeni mozaik. Ta črpa iz pridobitev tradicionalnega ljudskega melosa, ki se razteza od severa proti jugu Evrope. Od švedske, bretonske, pa vse do makedonske ljudske glasbene zapuščine. Seveda v tem nista zaobšla niti slovenske glasbene dediščine (Pomurje, Istra).

Glasba nosi izrazito jazzovsko komponento, ki vdihuje »vhodni« tradiciji »izhodno« aktualnost, obenem pa je silno pomemben element, ki je ponovno učinkovito edinstveno »spreobrnil« že dobro prepoznane glasbene točke. Le-te so namreč samo na Slovenskem v preteklosti doživele prenekatero aranžersko prilagoditev in variacijo. In Diatonic Strings Duo počenja to znova neobičajno, kar je garant nenehne privlačnosti albuma "Ragbag". Dopolnjevanje obeh glasbenikov na njem je izredno. Kemija funkcionira popolno. Čuti se, da že dolgo igrata skupaj in da se odlično poznata ter zaznavata. Drug na drugega se v pletežu igre skorajda brezhibno navezujta in v harmoniziranju ustvarjata svojevrsten zvočni kontrast violine in diatonične harmonike.

"Ragbag" je vseskozi zabavna pisanica glasbe sveta, etna, folka, močno obtežena s komponento jazza, kjer glasbenikoma nikakor ne primanjkuje šegave navdahnjenosti pri implantaciji mnogoterih vložkov improvizacije. Učinkovito razblinja vso predvidljivo fiksnost in rigidnost stereotipov ter skozi raziskovalno svobodoljubnost ustvarjalnega žara poslušalca vodi k odkrivanju še neodkritega sveta, ki ga zastopa ta izredno smela in posrečena vez edinstvenega dialoga diatonične harmonike in violine.

Aleš Podbrežnik

"Diatonic string Duo" na Facebook-u

Solo

Pot, ki jo je diatonična harmonika začrtala v zadnjih treh desetletjih, se nepretrgoma in vztrajno vije strmo navzgor: razvoj samega glasbila, njegovega repertoarja in šolstva je občutno spremenil pogled, ki ga je širše poslušalstvo imelo dotlej na to glasbilo. Res ostaja diatonična harmonika danes še vedno najbolj prisotna na področju narodne in narodnozabavne glasbe, vendar bo zgoščenka Manuela Šavrona morebiti prepričala tudi najbolj zagnane skeptike, da lahko nanjo preigravamo tudi zahtevnejše skladbe, ki ne sodijo v tradicionalni repertoar polk in valčkov.

Na pobudo prof. Zorana Lupinca, pionirja diatonične harmonike v našem širšem kulturnem prostoru, in hvala izdelovalski spretnosti in poslušnosti mojstrov-obrtnikov podjetja Beltuna iz Castelfidarda je pred par leti zagledal luč povsem nov model diatonične harmonike, na katero je dejansko mogoče izvajati različne glasbene zvrsti. K temu pripomoreta predvsem bistveni novosti: prisotnost več registrov v obeh manualih (torej širša timbrična paleta) in uvedba posebnega registra v basih, ki izključi terce pri harmonijah akordov; ravno ta tehnična značilnost omogoča igranje v molovih tonalitetah, medtem ko sočasno pritiskanje več gumbov nudi izvajalcu možnost sestavljanja neobičajnih akordov oziroma harmonij.

Da se torej lahko zapostavljena frajtonarca oplemeniti in osvobodi svojega stereotipiranega naziva »ljudskega glasbila«, to nam jasno dokazuje Manuel Šavron, ki s svojimi svežimi solističnimi posnetki mojstrsko prehaja od francoskega musetta do Frosinijevih variacij na Beneški karneval, od italijanske izvirne glasbe za klavirsko harmoniko do obdelav ruskih in madžarskih melodij; vse to ne da bi prezrl kakovostnih slovenskih narodnozabavnih viž. Mladi istrski harmonikar se torej podaja med različne svetove (odtod naslov plošče Between Worlds) in se z novim glasbilom namenoma oddaljuje od tradicije (odtod podnaslov A Diatonic Getaway). Prvič v naših krajih je torej na voljo homogeno sestavljen album, na katerem se diatonična harmonika solistično spoprijema s še tako različnimi glasbenimi zvrstmi. V širokopoteznosti glasbenega projekta in v odličnih Šavronovih interpretacijah tiči veljavnost tega izvirnega diskografskega izdelka, ki poslušalca z izbranimi, a hkrati dopadljivimi skladbami (po)pelje po različnih glasbah dobrega dela Evrope.

Aleksi Jercog

Manuel Šavron na Facebook-u